Palo pandž beršengoro renoviniribe, 2013–2018,o Nacionalno muzei ko Blasieholmen ko Stockholm i pale phravdo gostenge, tu sian akana pale šukaralo a šaj akava i tuke jekto var.
Ko nevo renovinirimo Nacionalno muzei ko centri (maškar) terdžona sar o džankerina (umetnikane buča) adžahar o manuša. E izložbengoro than i bareder hem sikavena pe buteder džankerina. Ko muzei resena buteder manuša akana kotar o angleder. O disutno svetlo (rošin) khuvela pošukar andre hem i klima i pošukar, sar e džankerinenge adžahar e manušenge.
Arakhibe o than dži ko muzeum
O Nacionalno muzei pašljola ko Stockholm dizjakoro maška ko Blasieholmen, premal o Kungliga slottet (Thagarikano kher). Lokho i te avel pe akari telophuvjakere tramvaeja, aftobuzea, panidžalea ja pale točakoja. Manuš šaj avela phirindor , bizo razlika ko savo kotor tari diz ijan.
Avibaskiri adresa: Södra Blasieholmshamnen 2, Stockholm
Keribaskoro vreme (vakti)
E muzejeskoro normalno butikeribaskoro vreme i ko utorko, sreda, sabota-nedela kotar o 11:00–17:00, četvrtko, 11:00–21:00, petak kotar 11.00-19.00, ko ponedelniko i phandlo. Keda isi baredivesa akala butikeribaskere vremija šaj te oven javer.
Andrekhujbaskere cene
Te na phendža pe aver diso tegani o andrekhujbe ko Nacionalno muzei i bilovengoro. Ko disave situacie keda isi bare privremena izložbe hem aktivitetija so sikavina, kursija hem javera buča.
Andrekhujbaskere cene ko privremena izložbe
- Normalno cena: 150 kr
- Tiknjardi cena (phurenge hem studentenge): 120 kr
- Bilovengoro andrekhujbe okolenge soj tikneder taro 0 berš
- Bilovengoro andrekhujbe e dženenge (članenge) ko Nationalmusei Vänner
- Bilovengoro andrekhujbe bašo javera ko: ICOM, ICOMOS, SMI, Riksförbundet Sveriges museer, bučakerdenge ko centralno muzeia, o manuša so kerena buti ko gazete (presi), presskåren, funkciniribakoro asistentija hem personalno asistentija, autorizirime ingararija (gajdija), drumoskere ingararija hem šoferija a hem sikavne klasencar. Kaj te šaj te khuvel pe ande bilovengoro trebela te sikavel pe lil.
Kinibe hem poručibe, dža angleder ko redo
Tu šaj kinea tli karta angledet. Tut so isi bilovengoro andrekhujbe (dikh upre) šaj ko isto čhani te poručine tli karta. O anglalkinde hem poručime karte dena tut pravo te khuve angleder te isi redo. Dža palo o plakatija so terdžona avri tao muzei hem sikav e kontrolanteske tli karta ja bilovengirikarta/nakhibaskoro ljil.
Te ačhile eventualno disave karte, ola bikindžovena ko than ko muzei, o platibe kerela pe samo bankakere kartaja hem swish-ea.
<<länk>>
Kin ja pale poručin karte (på svenska)
Resaripe (pristupačnost)
Andrekhujbe
E muzejeskoro andrekhujbe i ki angluni strana hem dikhela premal o pristanište.
Uzo andrekhujbaskere basamakija (stepenice) ki desno rig isi lifti taro drumoskoro sprati so džala upre ko andrekhujbaskoro udar. Ko lifti isi than sakatengere bešnjake, elektrikani sakatengiri bešni hem čhavengiri količka.
Handikapirimenge parkiribaskoro than isi tari desno strana taro andrekhujbskere basamakija uzal o lifti. Othe paše nane but parkiribaskere thana.
Sakatengere bešnja hem rulatorija šaj lena pe udžule (uzaem) ko andrekhujbaskoro sprati.
Liftia
Ko sakova sprati isi liftija kori so resena sakatengere bešnja, elektrikane sakatengere bešnja. E liftengere udara i automatikane.
Udara
Sa o udara ko muzei i phravde ja pale isi olen automatikano phajbe.
Toaletia
Ko najteluno sprati isi but toaletia.
Handikapirimengoro toaleti isi ko sakova sprati. Ko handikapirimengoro toaleti isi hem čhavengiri pherne ikalibaskiri mesali.
Gone (tašne) hem arakhibaskere šajipa
- Ko izložbe mukhela pe te lel pe andre tikne gone (maks 42x30x10 cm). Dumengere gone e mukhle dimenziencar šaj lena pe andre ko izlošbe ama mora te ingaren pe ko vast.
- Bareder gone hem dumongere gone, phiribskere ranika, mrazoskere gumalesastrinencar hem čadoria našti lena pe, ola mukhena pe ko garavibaskere sandukija.
- Sanduko garavibaske jakne, gone hem dumongere gone isi ko najteluno sprati.
- E sandukongere baripa i: 40x38x36,5 cm, a isi hari sandukija hem akale baripancar: 40x38x47 cm.
- Isi tut problemi te phrave o sanduko pali poseta? Kontaktirin othe e musejeskere personale.
Bisterde buča
Bisterde šeja, ljila hem javera buča so nane olen baro kučipa (vrednost), čhivena pe ki jek specijalno kutija. Te bisterdžan diso ko muzei tu trebela korkori te ave te le, tej odova panda othe. Puč džikas kotar o arakharija (čuvarija) ja pale so kerena buti sar kherarija (domačinija), ola ka sikaven kori i i kutija.
Bašo našalde kučbuča (skupo buča), kontaktirin e muzje e-poštaja info@nationalmuseum.se
Arakh!
Te uljan arakhno/arakhni (pažlivo) tegani tu kerea o avutne generacie te šaj te doživinen e musejeskere džankerutne manginija (umetnikano nasledstvo).
Lokho i ko izložbe te khuve bizo te mange e džankerinen (umetnikane bučen), specialno tej o than tang. Odoleske nane mukhlo te ovel manuše dumongere gone, bareder gone ja pale čadorija ko sale. Te na čhorel pe diso upro buča nane ni mukhlo te lel pe hajbaske ja pale pibaske.
Soske na tromala pe te dolen pe o džankerina?
Uzal odova da so ni na dičhola ni na osetinela pe, amare najende isi disavo melalipa. Odova šaj te ovel naturikano lon ja pale khil ko vasta kolendar šaj mukhela pe nišani te dolindžam o džankerina hem te ovel olen bare štete. Odoleske nane mukhlo te dolen pe ni upral soj e muzejeskere džankerina. Odova važinela hem e dezajnikane hem džankerune bučenge hem e ikonenge.
Osetlivo patozi
Upro O parketeskoro patozi ko muzei našti phirela pe gumalesatrinencar hem phiribaskere ranikencar. Odoleske našti te savke buča tuja andre. Odoleske phan ko arakhibaskoro sanduko o gumalesastrina hem e phiribaskere ranika ko teluno sprati.
Poahri
Ko sale i tang odoleske okola so sidžarena trebela te phiren pohari. O čhave šaj trebela te astaren džikas vastestar.
Hajbe hem pijbe
O restoranti Nationalmuseum dela biadžikerde okusija tari moderno Švedija. Taro socijalno bare ručkija kori so isi klasikane serviriba ki hajbaskiri sala, pa sa dži ko biadžikerde tikne hajba, taze pekiba, ambiciozna pibaskere buča ko Glasbar och Café. Normalno isi hem asavke hajba soj e čhavengere favoritija. Akate isi hajbe hem pijbe celo diveske.
Tut so isi tlo hajbe, ko najteluno sprati isi jek soba hajbaske. Sarine i šukarale, ama e školakere klasija so poručindže izložba angleder – ola khuvena angloredo.